ELEKTROFIZIOLOGIJA     EFP bolniki

Motnje srčnega ritma

Uvod

Usklajeno delovanje srca omogoča normalno električno vzburjenje v srcu. Če je njegovo nastajanje ali prevajanje moteno, se pojavijo motnje srčnega ritma. Posledično srce bije prehitro, prepočasi ali neredno.

Motnje srčnega ritma so velikokrat nenevarne. Večina ljudi občasno čuti neredne srčne utripe srca, ki jih občutijo kot migetanje v prsnem košu ali preskakovanje srca. Obstajajo pa tudi druge motnje srčnega ritma, ki so lahko zelo moteče ali celo življenjsko nevarne.

Pri zdravljenju motenj srčnega ritma želimo motnjo odpraviti oziroma preprečiti njeno pojavljanje ali pa vsaj omiliti težave, ki jih ta motnja ritma povzroča.


Težave ob motnji srčnega ritma

Sama motnja srčnega ritma lahko ne povzroča nobenih težav. Velikokrat zdravnik motnjo srčnega ritma slučajno ugotovi med rednim pregledom. V kolikor povzroča težave, pa so te najpogosteje občutek migetanja v prsnem košu, občutek hitrega utripanja srca (tahikardija), občutek počasnega utripa srca (bradikardija), bolečina v prsnem košu, težko dihanje, omotica, izguba zavesti.

Del težav, ki jih bolnik z motnjo srčnega ritma navaja, izhaja iz nerednega, prehitrega ali prepočasnega bitja srca, del težav pa je posledica zmanjšane količine krvi, ki jo srce prečrpa ob motnji srčnega ritma. Te so bolečina v prsnem košu, omotica in izguba zavesti.Najnevarnejše motnje srčnega ritma, ki zahtevajo takojšnjo nudenje prve pomoči, so prekatna fibrilacija in prekatna tahikardija brez tipnega utripa. Ti dve motnji srčnega ritma povzročita takojšnjo izgubo zavesti zaradi neučinkovitega delovanja srca in smrt, če ni nudena takojšnja prva pomoč z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem ter čimprejšnja zunanja defibrilacija z elektrošokom.


Vzroki motenj srčnega ritma

Velikokrat vzroka za motnjo ritma ne ugotovimo. To je najpogosteje pri nenevarnih motnjah ritma. Med najpomembnejšimi vzroki pa bi izpostavili brazgotine v srcu, ki nastanejo po srčnem infarktu, druge bolezni srca (kardiomiopatije), bolezen venčnih arterij srca (koronarna ateroskleroza), visok krvni pritik, sladkorna bolezen, povečano delovanje ščitnice, prekomerno pitje alkohola in kave, zloraba mamil, stres, zdravila in drugo.


Normalno delovanje srca

Srce je sestavljeno iz štirih med seboj povezanih votlin, in sicer iz preddvora in prekata na desni strani in preddvora in prekata na levi strani. Da se srce krči usklajeno, torej da se najprej skrčita oba preddvora in iztisneta kri v prekata, po čemer se skrčita oba prekata in kri iztisneta iz srca po telesu, skrbi električno vzburjenje, ki se po srcu prevaja po točno določenih poteh.

V normalnem, zdravem srcu, se signal za krčenje srca začne v sinusnem vozlu, ki leži v desnem preddvoru. Iz sinusnega vozla gre električno vzburjenje do atrioventrikularnega vozla, ki leži v sredini srca, med preddovoroma in prekatoma. Ko prečka ta vozel se po posebnem prevodnem nitju prevede do prekatov. Na ta način je omogočeno usklajeno delovanje srca, ki je hkrati tudi najbolj učinkovito in prilagojeno trenutnim potrebam v organizmu.


Vrste motenj ritma

Motnje rima razdelimo glede na mesto od koder izhajajo na preddvorne in prekatne motnje ritma ter na hitrost srčnega utripa, ki ga povzročijo, na tahikardije (srčni utrip nad 100 utripov/minuto) in na bradikardije (srčni utrip pod 60 utripov/minuto). Ne pomenijo vse tahikardije ali bradikardije bolezni srca, saj je recimo hiter srčni utrip med telesnim naporom normalen odgovor organizma, in počasen srčni utrip pri natreniranih športnikih prav tako.


Načini zdravljenja motenj ritma

Zdravljenje bradikardij

domena stimulatorjev

Zdravljenje tahikardij

Glede na ugotovljeno motnjo ritma in na pridružene bolezni, okoliščine in bolnikove želje se odločimo za način zdravljenja. Med načini zdravljenja motenj ritma sta najpogostejša dva pristopa:

  1. zdravljenje z zdravili: Zdravila motnje ritma ne pozdravijo, lahko pa z njimi preprečimo ali pa vsaj zmanjšamo pogostost pojavljanja motenj ritma. Občasno smo pri uporabi zdravil omejeni z njihovimi stranskimi učinki, tako da se je z zdravnikom potrebno pogovoriti na katere stranske učinke mora biti bolnik pozoren
  2. elektrofiziološka preiskava z ablacijo: Kot že opisano lahko z elektrofiziološko preiskavo ugotovimo način prevajanja električnih signalov po srcu med normalnim srčnim utripov in med motnjo ritma. Če s preiskavo ugotovimo mesta v srcu, ki povzročajo ali omogočajo nastanek in vztrajanje motnje ritma, lahko to mesto uničimo s termično poškodbo tkiva (dovajanje radiofrekvenčne ali krioablacijske energije). Z opisanim postopkom motnjo ritma pozdravimo ali zmanjšamo pogostost pojavljanja in težave, ki jih pozroča.
  3. vstavitev notranjega kardioverter-defibrilatorja: Če s preiskavami ugotovimo nevarne motnje ritma, kot so ventrikularna tahikardija in ventrikularna fibrilacija, se občasno poleg ostalih oblik zdravljenja odločimo za vstavitev notranjega kardioverter-defibrilatorja. To je naprava, ki se jo z manjšim kirurškim posegom vstavi pod kožo psnega koša pod ključnico. Naprava stalno spremlja srčni utrip, in v primeru obstojnih motenj ritma z hitrim spodbujanjem srca ali z elektrošokom to motnjo ritma prekine.

Najpogostejše motnje ritma

Preddvorne tahikardije

Preddvorna fibrilacija

Preddvorna fibrilacija je najpogostejša motnja ritma, ki jo srečujemo pri našem delu. Njena pogostnost raste s starostjo, prizadeti so predvsem starostniki in bolniki z več pridruženimi boleznimi (visok krvni pritisk). Pri preddvorni fibrilaciji se preddvori ne krčijo, temveč le neučinkovito migetajo s hitrostjo 300 do 600-krat na minuto. Električno vzburjenje se iz preddvora le občasno in neredno prevaja do prekatov, kar povzroči občutek hitrega in nerednega bitja srca. Preddvorna fibrilacija se pojavlja v več oblikah, lahko le v obliki napadov (paroksizmalna preddvorna fibrilacija) ali kot bolj dolgotrajna oblika (perzistentna in permanentna preddvorna fibrilacija). Preddvorna fibrilacija je nevarna predvsem zato, ker vodi v srčno popuščanje in močno poveča tveganje za možgansko kap.

Preddvorna undulacija

Preddvorna undulacija je podobna motnja ritma kot preddvorna fibrilacija in obe motnji se velikokrat pojavljata pri istem bolniku. Pri tej motnji se preddvori krčijo hitro in redno s hitrostjo približno 300 utripov na minuto. Ker se električni signali ne morejo prevajati do prekatov s tako hitrostjo, se ponavadi prevede vsak drugi signal (ali vsak tretji/četrti), kar povzroči, da se prekati krčijo s hitrostjo 150 utripov na minuto (100 utripov na minuto, 75 utripov na minuto). Zapleti preddvorne undulacije so podobni kot pri preddvorni fibrilaciji.

Nadprekatne tahikardije

Nadprekatne tahikardije so skupno ime za več tahikardnih motenj ritma, ki izvirajo iz preddvorov. Skupna značilnost je ta, da se ponavadi naenkrat začnejo in končajo ter trajajo od nekaj sekund do nekaj ur. Hitrost srčnega utripa je ponavadi od 160 do 200 utripov na minuto. Obolevajo predvsem mlajši ljudje brez pridruženih bolezni, občasno pa se pojavljajo pa kot posledica drugih bolezni. Nadprekatna tahikardija pri zdravem srcu načeloma ni življenjsko ogrožujoča, lahko pa povzroči precejšnje neugodnje zaradi hitrega srčnega utripa.
Kot posebno nadprekatno tahikardjio je potrebno omeniti sindroma Wolff Parkinson White, ki nastane zaradi obstoja dodatne nenormalne električne povezave med preddvori in prekati. Električni signal se tako lahko prevaja preko tega "kratkega stika", kar vodi v pojavljanje hitrega utripanja srca.

Prekatne tahikardije

Prekatna tahikardija

Prekatne tahikardije povzročijo nenormalni električni signali, ki izvirajo iz prekatov. Posledično pride do hitrega in rednega utripanja srca s hitrostjo tudi več kot 200 utripov na minuto. Ponavadi je prekatna tahikardija posledica kroženja električnega signala okoli brazgotine v srcu, ki je nastala zaradi srčnega infarkta. Prekatna tahikardija je načeloma posledica hude bolezni srca in je sama po sebi lahko življenje ogrožujoča. V kolikor ne ukrepamo takoj lahko prekatna tahikardija preide v prekatno fibrilacijo.

Prekatna fibrilacija

Pri prekatni fibrilaciji se prekati ne krčijo temveč le neučinkovito migetajo (fibrilirajo). S tem se črpanje krvi prekine, kar v trenutno onemogoči normalno delovanje organov po telesu vključno z možgani. Bolnik ponavadi izgubi zavest v nekaj sekundah, in v kolikor ni nudena takojšnja prva pomoč z zunanjo masažo srca, umetnim dihanjem in čimprejšnjo zunanjo defibrilacijo z elektrošokom po nekaj minutah umre.

Bradikardije

Bradikardije so motnje srčnega rima, ko srce utripa prepočasi, oziroma pod 60 utripov na minuto. Sam počasen utrip srca še ne pomeni bolezni, saj je pogosto posledica športne natreniranosti pri zdravih ljudeh. V kolikor pa počasen utrip povzroča težave v smislu slabše fizične zmogljivosti, omotice, izgube zavesti in podobno pa je lahko posledica več različnih stanj. Pri bolezni sinusnega vozla ta ne zagotavlja ustreznega utripa med mirovanjem oziroma med naporom, ponavadi je to posledica brazogtinjenja v ali v bližini sinusnega vozla. Atrioventrikularni blok prav tako lahko povzroča prepočasno utripanje srca. Pri tej skupini bolezni se električni signal ne prevaja ustrezno preko atrioventrikularnega vozla kar vodi v prepočasen utrip srca.


Zdravniški pregled in preiskave

V kolikor menite, da imate motnjo srčnega ritma, pojdite na pregled k vašemu izbranemu zdravniku. Če je motnja ritma dolgotrajna, torej traja več kot nekaj minut, in imate ob tem težave v smislu bolečin v prsnem košu, omotice, izgube zavesti ali težkega dihanja, pa je potreben takojšnji pregled na urgentni službi.

Ob pregledu zdavnika, je potrebno poznati način pojavljanja motenj ritma, kdaj so se prvič pojavile in koliko časa trajajo, kakšne težave nastopijo ob motnji ritma. Pomembno je tudi kakšne okoliščine povzročijo motnjo ritma, kdaj se motnja ritma pojavlja (ponoči, podnevi, v mirovanju, med ali po telesni aktivnosti), kdaj motnja ritma mine ali kaj jo omili. Zdravnik mora izvedeti vaše pridružene bolezni, zdravila, ki jih jemljete, morebiti celo pomembne bolezni, ki so se pojavile v vaši družini. Glede na težave, ki jih navajate, bo potrebno narediti različne preiskave in posege, med drugim:

• EKG
• UZ srca
• 24-urno ali več dnevno snemanje EKG
• Obremenitev na kolesu s snemanjem EKGja
• Event recorder
• Test z nagibno mizo
• CT ali MR slikanje srca
• Elektrofiziološka preiskava in ablacija

Pri elektrofiziološki preiskavi se preko žil do srca napelje tanke upogljive katetre (žičke), s katerimi lahko v srcu spremljamo širjenje električnih signalov. Dodatno lahko preko teh katetrov srce spodbujamo in izzovemo motnje ritma, ki jih nato lahko natančneje preiskujemo. Po načinu širjenja električnim signalov med normalnim ritmom in med motnjo ritma lahko ugotovimo, za točno katero motnjo ritma gre in kakšno bi bilo najbolj primerno zdravljenje.


Na vrh