Preiskave, ki jih opravljamo so naslednje:

Ultrazvočna preiskava srca (link)
     Transtorakalni ultrazvok srca (TTE) (link)
     Transezofagealni ultrazvok srca (TEE) (link)
     Obremenitveni ultrazvok srca (link)
Ambulantna večurna elektrokardiografija (Holterjeva monitorizacija) (link)
Obremenitveno testiranje (link)
Osnovne preiskave pljučne funkcije
Naročanje na preiskave (LINK)

Ultrazvočna preiskava srca (Ehokardiografija)

Kaj je ultrazvočna preiskava srca? (link)
Kaj je transtorakalna ehokardiografija – TTE? (link)
Kaj je transezofagealna ehokardiografija – TEE? (link)
Kaj je kontrastna ehokardiografija? (link)
Kaj je obremenitvena ehokardiografija? (link)

Kaj je ultrazvočna preiskava srca?

Ultrazvočna preiskava srca je neinvazivna preiskovalna metoda, ki deluje na osnovi ultrazvočnih valov. Ultrazvočni valovi prodirajo v globino telesa, se odbijajo od anatomskih struktur in telesnih tekočin ter podajajo informacije o srcu, o velikih žilah in o strukturah v bližini srca. Ultrazvočni valovi so za preiskovanca povsem neškodljivi. Zdravnik pridobi podatke o velikosti in obliki srčnih votlin, o krčenju in sproščanju srčne mišice, o obliki in delovanju srčnih zaklopk, lahko oceni pretoke in tlake v posameznih delih srca in v velikih žilah ter morebitne spremembe v okolici srca. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko sklepa o boleznih srca, srčnih žil (koronarnih arterij), velikih žil, pljuč. Omenjeni podatki so zdravniku v pomoč pri odločanju o nadaljnjih diagnostičnih in terapevtskih ukrepih.

Kaj je transtorakalna ehokardiografija – TTE ?

Običajno opravimo ehokardiografsko preiskavo srca preko stene prsnega koša. Preiskovanec leži na levem boku z rahlo dvignjenim vzglavjem, gornji del telesa pa si predhodno razgali. Na prsni koš mu namestimo elektrode za spremljanje električne aktivnosti srca (elektrokardiogram, EKG). Zdravnik z ultrazvočno sondo, na kateri je nameščen kontaktni gel, ki omogoča boljši stik in vidljivost srca, kroži po koži v predelu prsnega koša. Na zaslonu se prikaže srce, ki ga opazuje iz različnih projekcij. Preiskava ni povezana z nikakršnim tveganjem, je neboleča, traja od dvajset do trideset minut, ne zahteva predhodne priprave, ni potrebno, da je preiskovanec tešč.

Kaj je Transezofagealna ehokardiografija – TEE?

V primeru, da je preglednost ultrazvoka srca preko stene prsnega koša slaba ali pa da gre za posebne indikacije (npr.pri bolnikih s krvnimi strdki, umetnimi zaklopkami, boleznimi aorte, s tumorji v srcu, s sumom na infekcijski endokarditis, z boleznimi interatrijskega septuma, z nekaterimi prirojenimi srčnimi napakami), se zdravnik odloči za transezofagealno ehokardiografijo. Pri tej preiskavi uporabljamo posebno upogljivo ultrazvočno sondo (gibljivo cev debeline prsta), ki jo zdravnik uvede skozi usta v požiralnik (podobno kot pri gastroskopiji). Tako se srcu, ki leži pred požiralnikom bolj približamo, pljuča in prsni koš ne ovirata prehoda ultrazvočnih valov, kar omogoča boljšo preglednost.

Priprava bolnika na TEE: Preiskovanec mora biti pred preiskavo vsaj 6 ur tešč, lahko pa zaužije zdravila, ki jih redno prejema, z majhnim požirkom vode. Po preiskavi ne sme jesti približno 4 ure oziroma dokler omrtvičenost žrela ne izzveni, saj lahko pride do zatekanja hrane v dihalne poti. Na preiskavo mora priti v spremstvu odrasle osebe, saj bo lahko zaradi prejetih pomirjeval bolj zaspan. Ker uvajamo ultrazvočno sondo preko ust v požiralnik, mora pacient pred preiskavo odstraniti morebitno zobno protezo ali snemljive mostičke. Po preiskavi istega dne, naj ne upravlja z vozili ali stroji.

Potek TEE: Med preiskavo preiskovanec leži na levem boku, glavo ima nekoliko upognjeno naprej, zgornji del telesa pa je razgaljen. Med zobe mu namestimo poseben plastični ščitnik, ki olajša uvajanje sonde. Na prsnem košu ima nameščene elektrode za spremljanje električne aktivnosti srca (EKG). Medicinska sestra mu v žilo na roki uvede kanilo, prek katere lahko po presoji zdravnika vbrizga kontrastno sredstvo in potrebna zdravila proti krčem, bruhanju ter pomirjevala. V primeru alergije na zdravila, je o tem potrebno opozoriti zdravnika. Preiskava traja 10 do 30 min, ni boleča, začetno uvajanje sonde pa je lahko za preiskovanca neprijetno, zato pred pričetkom omrtvičimo žrelo z lokalnim anestetikom. Ob tem načinu izvedbe ultrazvoka srca je zelo pomembno, da je preiskovanec med preiskavo čim bolj sproščen in skuša upoštevati navodila, ki mu jih dajeta zdravnik in medicinska sestra. Posebno je pomembno sodelovanje med uvajanjem sonde, ki jo mora preiskovanec pogoltniti. Ko je sonda uvedena, jo zdravnik premika in obrača, da pridobi ustrezen položaj in sliko. Ob tem bolnik čuti sondo v požiralniku, ne sme pa čutiti bolečine ali imeti težav z dihanjem. Med preiskavo ne požira sline in pusti da prosto teče iz ust. V posebnih primerih prejme bolnik v žilo kontrastno snov (LINK na kontrastna ehokardiodiografija).

Zapleti pri TEE: Zapleti pri TEE so redki. Možna je slabost, bruhanje, aspiracija (vdihanje) izbruhane vsebine, krči požiralnika, težave z dihanjem, krči dihal, zastoj dihanja, motnje srčnega ritma, bolečina v prsnem košu (angina pektoris), krvavitve iz sluznice žrela ali požiralnika, raztrganje požiralnika.
Preiskave ne smemo izvajati pri bolnikih z motnjami požiranja, z varicami požiralnika (prisotne predvsem pri bolnikih z jetrno cirozo), z zožitvami ali krči požiralnika, s tumorji žrela in požiralnika, pri bolnikih ki so imeli nedavno opravljen kirurški poseg v žrelu in grlu ali pri bolnikih po nedavnem obsevanju žrela ali grla in pri bolnikih, ki so nagnjeni h krvavitvam (npr. hemofiliki). TEE ne opravljamo tudi nekaj dni po izdrtju zoba. Na vsa ta morebitna bolezenska stanja mora preiskovanec obvestiti zdravnika. Kaj je kontrastna ehokardiografija?
V določenih primerih, ko je potrebno razjasniti nejasnosti, povezane s krvnim pretokom v srcu, se v žilo na roki vbrizga kontrastno sredstvo, ki ponazori pretok krvi skozi srce. Zdravnik preiskovanca o tem predhodno seznani. Medicinska sestra mu v žilo na roki uvede kanilo, prek katere kasneje vbrizga kontrastno sredstvo. Kanilo takoj po končani preiskavi odstrani.

Obremenitvena ehokardiografija

Kaj je obremenitvena ehokardiografija? (link)
Čemu služi obremenitvena ehokardiografija? (link)
Kako poteka obremenitvena ehokardiografija? (link)
Kako naj se preiskovanec pripravi na preiskavo? (link)
Kakšni zapleti lahko nastanejo pri obremenitveni ehokardiografiji? (link)

Kaj je obremenitvena ehokardiografija?

Obremenitvena ehokardiografija je preiskava, kjer preiskovanca obremenimo (lahko na kolesu, lahko z zdravili ali pa z uporabo srčnega spodbujevalnika), med obremenitvijo pa opravljamo ultrazvočno preiskavo srca.

Čemu služi obremenitvena ehokardiografija?

Med obremenitvijo se poveča potreba kisika v srčni mišici. V primeru bolezni srčnih žil (npr. aterosklerotična koronarna bolezen, vazospastična angina…), srčna mišica ne dobi dovolj krvi. Podatek o krčenju srčne mišice poveča natančnost ocene obremenitvenega testa z EKG.
Preiskavo na uporabljamo tudi pri natančnejši oceni delovanja srčnih zaklopk in oceni tlakov v pljučni cirkulaciji.

Kako poteka obremenitvena ehokardiografija?

Preiskovanec podpiše soglasje k preiskavi. Kadar so potrebna zdravila mu medicinska sestra v žilo na roki uvede kanilo kamor mu aplicira zdravilo. Pri fizični obremenitvi, preiskovanca obremenimo na polležečem kolesu, kjer po protokolu stopenjsko zvišujemo obremenitev. Obremenitev traja 6-12 minut, sledi krajše obdobje ohlajanja. Med preiskavo in tekom ohlajanja opazujemo EKG in krvni tlak. Preiskavo prekinemo, če opazimo motnje krčenja srčne mišice, motenj srčnega ritma, rekomernem upad ali porastu krvnega tlaka, pojav hude utrujenosti, težke sape ali hude prsne bolečine.

Kako naj se preiskovanec pripravi na preiskavo?

Na preiskavo prinesite izpolnjen vprašalnik
Na dan preiskave pojejte lažji zajtrk, 2-3 ure pred preiskavo pa bodite tešči. 24 ur pred začetkom preiskave ne uživajte kave, pravega čaja, coca cole, banan. Dan pred preiskavo in na dan preiskave NE zaužijte naslednjih zdravil: Olicard, Nitrodur obliž, Plodin, Monosan, MonoWolf, Bloxan, Coryol, Dilatrend, Concor, Byol, Nebilet, Nebispes, Asasantin, Aldizem, Diltiazem, Lekoptin. Ostala predpisana zdravila, ki niso našteta zgoraj, zaužijte z malo vode tudi na dan preiskave. Če imate sladkorno bolezen, vprašajte zdravnika, kakšen odmerek insulina uporabite na dan preiskave.
S sabo prinesite primerno športno obutev (športne copate ali udobne čevlje z gumijastim podplatom) in udobne dolge ali kratke hlače, da boste lažje vozili sobno kolo.
Preiskave praviloma ne izvedemo bolnikom z zvišano telesno temperaturo, s prehladnim obolenjem, tistim, ki jemljejo antibiotike ali tistim, ki so bili v zadnjih mesecih na operativnem posegu. Po končani obremenitvi s cikloergometrom preiskovanci počakajo v čakalnici še pol ure in jo lahko nato zapustijo, če nimajo težav. Pri preiskavi z zdravilom počakajo v čakalnici še eno uro, nato jim medicinska sestra odstrani kanilo na roki.

Kakšni zapleti lahko nastanejo pri obremenitveni ehokardiografiji?

Med testom na cikloergometru se pogosto pojavljajo blagi stranski učinki, kot so: utrujenost, tesnobnost, bolečine v nogah ali v prsnem košu. Če uporabljamo test z zdravilom, so možni blagi stranski učinki, ki so posledica delovanja zdravila: glavobol, vrtoglavost, siljenje na bruhanje, občutek spremenjenega utripa srca, bolečine v prsnem košu, tesnobnost in splošno slabo počutje. Zelo redko se pojavljajo resnejši stranski učinki, kot so npr. pomembne motnje srčnega ritma, akutni srčni infarkt, akutno srčno popuščanje in končno tudi možnost smrtnega izida. Med preiskavo so na voljo naprave in usposobljeno osebje, ki lahko posreduje, če bi prišlo do okoliščin, ki bi bile nevarne za življenje.

Obremenitveno testiranje (Cikloergometrija)

Kaj je obremenitveno testiranje? (link)
Čemu služi obremenitveno testiranje? (link)
Kako poteka obremenitveno testiranje? (link)
Kako naj se preiskovanec pripravi na preiskavo? (link)
Kakšni zapleti lahko nastanejo pri obremenitvenem testu? (link)

Kaj je obremenitveno testiranje?

Obremenitveno testiranje je preiskava, kjer preiskovanca fizično obremenimo. Med obremenitvijo in neposredno po njej pa spremljamo elektrokardiogram (EKG) in arterijski krvni tlak. EKG izriše električno aktivnost srca v obliki krivulje, zapis pa kasneje odčita zdravnik. Na podlagi težav, ki jih preiskovanec ima med testiranjem in na podlagi opravljenih meritev, zdravnik ovrednoti izid testa.

Kako poteka obremenitveno testiranje?

Pri vsakem preiskovancu sprva opravimo preiskavo pljučne funkcije. Nato preiskovanec s pomočjo medicinske sestre pisno odgovori na vprašanja iz testnega obrazca (link). Na ta način preverjamo možna stanja, pri katerih je test za preiskovanca morda škodljiv in ga zato ne izvedemo. Preiskovanca obremenimo na kolesu ali na tekočem traku. Po določenem protokolu, vsake tri minute stopenjsko zvišujemo obremenitev. Obremenitev traja 6-12 minut, sledi krajše obdobje ohlajanja. Med preiskavo opazujemo EKG in na vsaki stopnji izmerimo krvni tlak. Oboje preverjamo še 5 do 10 minut po končani obremenitvi.
Preiskavo predhodno prekinemo če bolnik navaja utrujenosti, značilno prsno bolečino (angina pektoris), težko sapo ali v primeru nekaterih sprememb v EKG zapisu, pri motnjah srčnega ritma v upadu ali prekomernem porastu krvnega tlaka ali v primeru nevroloških znakov (vrtoglavica, izguba zavesti).

Kako naj se preiskovanec pripravi na preiskavo?

V laboratoriju boste vozili kolo ali pa tekli po tekočem traku, zato bodite primerno obuti in oblečeni. Dve uri pred preiskavo zaužijte lažji obrok. Ne uživajte prave kave, alkohola in cigaret. Zaužijete lahko zdravila, ki jih redno prejemate. Pred preiskavo morate biti 7 dni zdravi (brez povišane telesne temperature).

Kakšni zapleti lahko nastanejo pri obremenitvenem testu?

V zelo redkih primerih lahko preiskovanec utrpi hudo srčno popuščanje, motnje srčnega ritma ali srčni infarkt.

Ambulantna večurna elektrokardiografija
(Holterjeva monitorizacija) (link)

Kaj je ambulantna večurna elektrokardiografija? (link)
Kako poteka ambulantna večurna elektrokardiografija? (link)
Kdaj opravimo ambulantno večurno elektrokardiografijo?

Kaj je ambulantna večurna elektrokardiografija? (link)

Ambulantna večurna elektrokardiografija je preiskava, pri kateri 24 ur ali več snemamo električno aktivnost srca – elektrokardiogram (EKG). Bolniku namestimo na prsni koš elektrode, ki zaznavajo električno aktivnost srca. Elektrode so povezane s prenosnim aparatom - snemalnikom, kjer se signali shranjujejo v obliki digitalnega zapisa na spominske kartice. Zapis nato na računalniku podprtem z ustrezno programsko opremo, analizira zdravnik. Preiskavo opravimo bolnikom, pri katerih posumimo na motnje srčnega ritma, ki so kratkotrajne in jih ne uspemo zabeležiti pri enkratnem, kratkem posnetku 12-odvodnega EKG.
Ločimo dva načina snemanja EKG. Običajno opravimo neprekinjeno snemanje, ki traja 24 ali 48 ur. Uporabimo ga pri preiskovancih, kjer predvidevamo, da se bodo težave pojavile v tem časovnem intervalu.
Pri obravnavi simptomov, ki se pojavljajo redkeje, opravimo intermitentni način snemanja, kjer lahko krajše posnetke zabeležimo v daljšem času (običajno traja snemaje 14 dni). V tem primeru zapis aktivira bolnik sam, ko začuti težave.
V našem laboratoriju opravljamo tako 24-urno neprekinjeno snemanje EKG kot tudi 14 dnevno intermitentno snemanje.

Kako poteka ambulantna večurna elektrokardiografija?

Sestra namesti elektrode na prsni koš preiskovanca. Elektrode so povezane s snemalnikom, ki ga preiskovanec nosi v vrečki, obešeni okrog vratu ali pasu. Med preiskavo preiskovanec opravlja vsakodnevne aktivnosti brez zadržkov. Prejme dnevnik dogodkov, v katerega zapisuje čas, ko se tekom snemanja pojavijo težave - simptomi. V primeru, da ima nameščen aparat za 14 dnevno snemanje, aparat aktivira kadar se pojavijo težave.

Kdaj opravimo ambulantno večurno elektrokardiografijo?

Preiskavo pravimo pri bolnikih s simptomi (kot so izguba zavesti, omotica, občutek razbijanja srca, težka sapa, nepojasnjena bolečina v prsih), ki bi lahko bili posledica motenj srčnega ritma. Opravimo jo tudi pri bolnikih z določenimi srčnimi boleznimi (pri nekaterih bolnikih po srčnem infarktu, s srčnim popuščanjem, pri hipertrofični kardiomiopatiji) in za spremljanje učinka zdravil, ki preprečujejo nastanek motenj srčnega ritma (antiaritmična zdravila).

Na vrh